APDEJT.si

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto je izrazil priznanje vladi Peruja za njeno polno podporo neodvisnosti Palestine. Tako Indonezija kot Peru se strinjata o nujnosti podpore palestinski neodvisnosti in podpirata mirovne rešitve, ki temeljijo na modelu dveh držav.

Avstralija je napovedala, da bo septembra 2025 uradno priznala državo Palestino na Generalni skupščini Združenih narodov (ZN). S tem se bo pridružila več kot trem četrtinam držav članic ZN, ki že priznavajo ali bodo priznale Palestino. Do sedaj je že 147 držav po svetu priznalo Palestino kot suvereno državo.

Rusija poziva Združene države Amerike, da podprejo rešitev dveh držav kot edino pot do trajnega miru med Izraelom in Palestino. Ruski predstavnik pri ZN, Dmitrij Poljanski, je izrazil upanje, da bodo ZDA spoznale nujnost te rešitve in prenehale z 'umivanjem rok' pri tem vprašanju.

Visoki predstavnik Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) bo v ponedeljek prispel v Teheran na pogovore, je sporočil iranski zunanji minister Abbas Araqchi. Srečanje naj bi se osredotočilo na nov okvir sodelovanja. Po poročanju iranskih oblasti obisk ne vključuje ogleda jedrskih objektov.

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto je bil v soboto, 9. avgusta 2025, deležen bučnega sprejema na paradi ob dnevu državnosti v Singapurju. Parada je potekala v Narodni galeriji v Singapurju. Po dogodku se je predsednik Subianto vrnil v Indonezijo.

Pojavil se je video posnetek, ki naj bi prikazoval trenutek, ko je izraelski naseljence prejšnji mesec na Zahodnem bregu ustrelil palestinskega aktivista.

Ameriški predsednik Donald Trump se je izognil neposrednemu odgovoru na vprašanje, ali podpira načrte izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja za aneksijo celotnega območja Gaze. Trump je poudaril, da se njegova administracija osredotoča na povečanje humanitarne pomoči za Palestince.

Izrael se sooča z močnimi kritikami zaradi dejanj, ki so se zgodila v mošeji Al-Aksa v Jeruzalemu. Nedavna agresivna dejanja izraelskega ministra za nacionalno varnost Itamarja Ben Gvirja, ki je vodil judovsko molitev v kompleksu mošeje, so povzročila ostro obsodbo tako indonezijskih kot mednarodnih organizacij. Indonezijsko zunanje ministrstvo je dejanja označilo kot provokacijo in kršitev statusa quo, medtem ko je predsednik Justice and Democracy (JDF) Azija Pacifik, dr. Jazuli Juwaini, obsodil agresivnost Izraela.

Ruski predsednik Vladimir Putin in izraelski premier Benjamin Netanyahu sta opravila telefonski pogovor, že drugega v enem tednu, v katerem sta razpravljala o deeskalaciji napetosti na Bližnjem vzhodu. Rusija ohranja vezi z Izraelom, palestinskimi oblastmi in Hamasom, ki ga Moskva ne označuje za teroristično organizacijo, Putin pa podpira ustanovitev palestinske države. Podrobnosti pogovora niso znane.

Južna Koreja je začela odstranjevati zvočnike, ki so bili uporabljeni za predvajanje K-pop glasbe in poročil proti Severni Koreji ob meji. Ta poteza je del prizadevanj nove južnokorejske vlade za zmanjšanje napetosti s sosednjo državo, ki pogosto izvaja agresivne akcije. Obe državi sta tehnično še vedno v vojnem stanju.

V Sydneyju v Avstraliji se je v nedeljo, 3. avgusta 2025, zbralo več sto tisoč ljudi na protestu v podporo Palestini. Protestniki so preplavili Jadranski most v Sydneyju in pozivali k ustavitvi izraelskih napadov na Gazo ter k pospešitvi humanitarne pomoči.

Župan Aten, Haris Doukas, je ostro odgovoril izraelskemu veleposlaniku v Grčiji, Noamu Katzu, zaradi njegovih kritik glede domnevnih antisemitskih grafitov v grški prestolnici. Doukas je zavrnil Katzove "lekcije o demokraciji", pri čemer je poudaril, da jih ne potrebuje od tistih, "ki ubijajo civiliste". Dodatno je Doukas dejal, da ga izraelski veleposlanik "gnusi" in obtožil Izrael genocida v Gazi. Izraelski veleposlanik je pred tem izrazil zaskrbljenost, da se izraelski turisti v Atenah počutijo nelagodno zaradi prisotnosti "organiziranih obrobnih skupin", in kritiziral župana, da ne stori dovolj za zaščito mesta.

Izraelski minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir je znova povzročil napetosti z obiskom mošeje Al-Aksa v Jeruzalemu, kar je sprožilo ostro obsodbo arabskih držav in islamskih organizacij, vključno s Savdsko Arabijo in Turčijo. Ben-Gvirjevo dejanje je ocenjeno kot provokacija in kršitev dolgoletnega statusa quo. Poleg tega se nadaljujejo izraelska dejanja nasilja nad Palestinci, pri čemer je Mednarodna zveza za tajski boks (IFMA) kaznovala Izrael zaradi uboja 13-letnega palestinskega športnika.

Kanadska vlada je ponovno poudarila, da ne dovoljuje izvoza vojaške opreme v Izrael, ki bi se lahko uporabljala v Gazi. Zunanja ministrica Anita Anand je zanikala poročila z dne 29. julija, ki so trdila, da orožje še vedno prihaja iz Kanade v Izrael, in poudarila, da je Kanada že januarja 2024 zamrznila vse dovolilnice za izvoz orožja.

V Monasu v Džakarti so se odvijale miroljubne akcije podpore Palestini, kjer so udeleženci opozarjali na krizo lakote v Gazi. Množica protestnikov se je zbrala, da bi izrazila solidarnost s Palestinci.

V močnem dežju se je na tisoče ljudi zbralo na pohodu preko mostu Sydney Harbour Bridge, da bi zahtevali takojšen konec izraelskega genocida in stradanja v Gazi. Protestniki so bili opremljeni z dežniki in pelerinami, nekateri pa so prinesli celo deske za surfanje. Pohod je pokazal, da imajo ljudje dovolj dogajanja v Gazi.

Generalni sekretar Hezbolaha, Sheikh Naim Qassem, je odločno zavrnil zahteve po razorožitvi gibanja in predaji orožja Izraelu. V govoru ob obletnici smrti poveljnika Fouada Shokorja je poudaril, da je orožje Hezbolaha ključnega pomena za zaščito suverenosti in obrambo Libanona pred grožnjami. Qassem je obsodil pritisk ZDA in Izraela, ter poudaril, da se Hezbolah ne bo podredil.

Indonezijski politični akterji pozdravljajo načrte Francije in Velike Britanije za uradno priznanje Palestine kot suverene države. Dr. Syahganda Nainggolan iz GREAT Institute poziva vlado predsednika Prabowa Subianta, da podpre ta korak. Podpredsednik komisije I indonezijskega parlamenta, Dave Laksono, prav tako izraža podporo in upa, da bodo druge zahodne države sledile zgledu Francije in Velike Britanije.

Več zahodnih držav je napovedalo, da bodo septembra na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov priznale neodvisnost Palestine. Hkrati so arabske države pozdravile načrte britanskega premierja Keirja Starmerja za priznanje palestinske države in pozvale k globalnemu ukrepanju za rešitev dveh držav.

Potres z magnitudo 8,7 ob obali ruskega Daljnega vzhoda je sprožil opozorila pred cunamijem in evakuacije prebivalcev ob pacifiški obali. Na Japonskem, kjer so opozorila o cunamiju obudila spomine na katastrofo v Fukušimi, so prebivalci pohiteli na višje ležeče predele. Čile je kot previdnostni ukrep po potresu v Rusiji evakuiral več kot milijon prebivalcev s svojih obalnih območij. V Aziji, natančneje na Japonskem, so dogodki tudi podžgali razprave o domnevnih prerokbah iz mange Ryoja Tatsukija.